Vili Ravnjak: Umetnost igre
Jure Gantar: PREDGOVOR – ATOMSKA TEATROLOGIJA VILIJA RAVNJAKA
ILUZIONISTIČNO ZRCALO
Filozofska antropologija igre
1.
Princip igre kot temelj sveta in gledališča. Človeška zavest kot
središče kozmosa. Volja. Klasična definicija igre. Transformacijski in
mimetični nagon.
2.
Idealiteta gledališča kot odraz prvinskega stanja duše. Definicija zgodbe. Identifikacija.
3.
Projektivnost kot temeljna lastnost psihe. Ogledalo. Maska. Magija
in gledališče. Delitev gledališke zgodovine. Magijska in igralska
identifikacija.
4.
Človekov položaj v svetu: usoda in svoboda. Zgodovina in
interpretacija. Seksualnost in kreativnost. Materialni in duhovni
nagon. Drama kot popolni karmični mehanizem. Osmišljanje gledališke
percepcije. Katarzična ambivalentnost in normotvornost.
5.
Soodvisnost mišljenja in prostora. Čas. Logično mišljenje ter
analitični in sintetični tip dramaturgije. Alogično in paralogično
mišljenje v drami. Einsteinovska zavest in princip gledališča v krogli.
Osiščna dramaturgija.
ZGODOVINA GLEDALIŠKE IGRE
Kratek informativni pregled
Uvod
Predestetska stopnja gledališča
Starodavni kultnomagijski obredi,liturgija in psihodrama
Happeningi, karnevali, proslave
Estetska stopnja gledališča
Grško gledališče
Gledališče rimskega imperija
Gledališče stare Amerike
Azijsko gledališče
Srednjeveško gledališče
Renesansa
Baročno-klasicistični odrski in igralski slog
Meščansko romantični igralski slog
Smeri moderne dramske igre
Še o nekaterih umetniških oblikah gledališke igre
Postestetska stopnja gledališča
Gledališču sorodni moderni mediji
SLOVENCI IN GLEDALIŠČE
Iz sociologije in psihologije gledališkega ustvarjanja
Slovenska nacionalna zavest
Nacionalna in kulturnocivilizacijska pogojenost gledališča
O dušah igralcev in idealnih gledalcih
Srečna in nesrečna naključja gledališke zgodovine
DRAMA KOT MANDALA
O filozofiji narave in new age dramaturgiji
1.
Ustvarjalni postopek pisanja drame in psihologija mandale. Definicija mandale. Trojna funkcija drame-mandale.
2.
Vpliv velikih filozofij na umetnost. Racionalno in intuitivno
znanje. Klasična fizika. Moderna fizika. Einsteinov časovnoprostorski
kontinuum. Struktura subatomske materije.
3.
Definicija človeka. Multidimenzionalna resničnost kot princip drame.
Drama kot hologram. Sodobna forma drame-mandale. Dramaturški princip
sinhronicitete in nelokalnih zvez.
O AVTORJU