Kratka umetniška in duhovna biografija Vilija Ravnjaka
(Med gledališko umetnostjo in ezoterično duhovnostjo)
Vili Ravnjak je večstranska osebnost, ki se že od mladosti dalje izraža na različnih ustvarjalnih področjih. Njegov ustvarjalni opus sega vse od poklicnega dela v gledališču in na televiziji ter pisanja knjig in strokovne publicistike do poučevanja novodobnih duhovnih praks in vodenja meditacij.
Rodil se je 31. 3. 1960 v Celju. Otroštvo je preživel v kmečkem okolju na Zreškem Pohorju, od koder izvirajo njegovi starši oz. predniki. V Zrečah je obiskoval osnovno šolo, na kateri se je začel že pri dvanajstih letih ukvarjati s pisanjem in gledališčem (kot osmošolec je s sošolci leta 1975 uprizoril svojo prvo dramo Samotna koča). Po končani srednji šoli v Celju se je v leta 1979 vpisal na študij dramaturgije na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo v Ljubljani, kjer je diplomiral leta 1984.
Umetniško (gledališko) delo
Jeseni leta 1983 je prvič prišel živeti in delati v Maribor, kjer se je kot dramaturg zaposlil v Slovenskem narodnem gledališču. V mariborskem gledališču je ostal (z dvema vmesnimi prekinitvami) zaposlen vse do danes. Dva mandata (skupno enajst let) je opravljal delo umetniškega direktorja Drame.
Gledališko delo Vilija Ravnjaka obsega več področij – od praktične in teoretične dramaturgije, gledališke zgodovine in antropologije, vodenja gledališča, pedagoškega dela do pisanja dramskih tekstov in gledališke publicistike. Med letoma 1985–1989 je bil prvič ravnatelj in umetniški vodja Drame SNG Maribor. Od leta 1985 do 1992 je vodil Dramski studio Maribor, med letoma 1998 in 2002 pa Gledališko šolo Maribor. Med letom 2005 in 2009 je sodeloval pri vodenju projekta ustanavljanja Akademije za umetnosti na Univerzi v Mariboru. Med letoma 2006 in 2013 je bil ponovno umetniški direktor Drame SNG Maribor.
Napisal je več dram in scenarijev (objavljeni so v knjigi Feniksov let, 1998), igranih doma in v tujini, ter štiri knjige gledališke esejistike in strokovnih člankov (Mariborski gledališki nemiri, 1990, Umetnost igre, 1991, Gledališče kot stvarnost in iluzija, 2005, Polja igre, polja sanj, 2013). Leta 2012 je v elektronski obliki izdal dve knjigi dramskih besedil (Rimski dramski diptih in Misterijsko gledališče).
Za svoje delo je prejel več nagrad in priznanj, med drugim: Glazerjeva listina, 1993, Veliki bršljanov venec za življenjsko delo Združenja dramskih umetnikov Slovenije, 2013, Grun-Filipičevo priznanje za dosežke v slovenski dramaturgiji, 2013. Leta 2006 je bil na Fakulteti dramskih umetnosti v Beogradu habilitiran v naziv univerzitetnega profesorja za dramaturgijo.
Duhovno (učiteljsko) delo
Ob poklicnem umetniškem delu se Vili Ravnjak od leta 1987 stalno ukvarja z duhovnim delom na sebi in s proučevanjem ezoteričnih tradicij, od leta 1992 pa tudi s posredovanjem teh znanj drugim. Najprej se je srečal z intenzivom razsvetljenja, sledilo je ukvarjanje s kabalo, tantro, jogo, reikijem, reinkarnacijsko terapijo, zen meditacijo … Od leta 2002 se največ posveča izročilom budizma in meditacijski jogi. Čeprav je na svoji duhovni poti spoznal mnoge izjemne duhovne učitelje, odlične smeri in šole, prejel različne iniciacije …, je kljub temu ostal zvest sebi in tako zunaj vseh duhovnih organizacij ter gibanj.
Leta 1992 je začel s predavanji in vodenjem delavnic ter seminarjev novodobne duhovnosti (Ezoterični seminar, 1992–1996, Seminar reinkarnacijske terapije od 1994 dalje, Šola mističnega reikija od 1996 dalje, Meditacijska srečanja, 1997–2001 …).
V devetdesetih letih je bil med tistimi, ki so v Sloveniji napravili največ za popularizacijo novodobne duhovnosti in ezoterike, zlasti kot avtor poljudnoznanstvene televizijske serije v desetih delih Tretje oko (Televizija Slovenija, 1998).
Napisal in objavil je več knjig (Spoznavanje Višjega Jaza, 1993, Smaragdna pot, 1999, O poteh samospoznavanja (scenarij in komentar serije Tretje oko), 1999, Prebujanje v svetlobo, 2002, Lotosov cvet nad vodno gladino, 2011). Za Radio Maribor je leta 1993 posnel serijo radijskih predavanj Vodnarjev čas. Leta 2005 sta v tiskani in elektronski obliki izšli novi izdaji knjig Spoznavanje Višjega Jaza in Kdo sem jaz? (Esej o poteh samospoznavanja). Kot povzetek njegovega dela v Duhovni šoli sta nastali knjigi Zen cvetočih češenj (Umetnost življenja), 2017, in Meditacijski vodnik Duhovne šole, 2021.
Jeseni leta 2010 je začel znova širše delovati kot duhovni učitelj. V Mariboru je organiziral skupinske meditacije za razvoj miru in sočutja, jeseni leta 2011 je začel s predavanji v svoji Duhovni šoli, spomladi 2012 pa je na Pohorju vodil prvi meditacijski umik v tišino.
* Več o umetniški poti Vilija Ravnjaka si lahko preberete v njegovih priložnostnih spominskih zapisih, objavljenih v knjigah Gledališče kot stvarnost in iluzija (Omnia mea mecum porto) in Misterijsko gledališče (Moje odraščanje ob dramah, Spominjam se, pisal sem drame). O začetkih duhovne poti piše v knjigi Smaragdna pot (Še na kratko o sebi), o sebi in delovanju na področju duhovnosti v obdobju 1987-2017 pa v avtobiografskem eseju Trideset let pozneje v knjigi Zen cvetočih češenj.