Gledališče

Talijin hram v Mariboru

Monografija TALIJIN HRAM V MARIBORU predstavlja kronološko vsebinski povzetek avtorjevega štiridesetletnega dela v slovenskem gledališču, ki je bilo skoraj v celoti povezano s Slovenskim narodnim gledališčem v Mariboru (1983–2023). V knjigi so zbrani gledališki članki, eseji, komentarji, intervjuji in dnevniški zapiski, ki so nastali med letoma 2006 in 2023. Knjigo sestavlja pet poglavij. Prvo poglavje, Zgodovina gledališča, zajema splošni zgodovinski pregled delovanja mariborskega poklicnega gledališča (od leta 1852 dalje) z vidika gledališke zgradbe in vodenja institucije ter sto let repertoarne zgodovine SNG Maribor (1919–2019). Drugo poglavje, Umetniško vodenje, obravnava čas avtorjevega drugega umetniško vodstvenega mandata v Drami SNG Maribor (2006–2013). Tretje poglavje, Pedagoško delo, vsebuje tekste o mariborskem Dramskem studiu (1985–1992) in ustanavljanju Akademije za umetnosti v Mariboru (2005–2009). Četrto poglavje, Dramaturški eseji, vključuje besedila, ki jih je avtor pisal kot dramaturg uprizoritev (2006–2021). Peto poglavje, Spomini in razmišljanja, pa vsebujejo nekatere avtobiografske zapise o pomembnih ustvarjalnih prelomnicah. Knjigo zaokrožuje podroben Biografski in bibliografski dodatek. Knjiga Talijin hram je neposredno nadaljevanje, dopolnitev in nadgradnja avtorjeve knjige Polja igre, polja sanj, ki je v elektronski obliki izšla leta 2013.

Rimski dramski diptih / Roman dramatic dyptich

Knjiga RIMSKI DRAMSKI DIPTIH / ROMAN DRAMATIC DYPTICH je dvojezična (slovensko-angleška) izdaja dveh dramskih tekstov, ki se ukvarjata s tematikami iz časa pozne italijanske renesanse (okrog leta 1600) oziroma z zgodovinskima osebnostma. Giordano Bruno obravnava življenje in delo filozofa Giordana Bruna, Potovanje v Rim (Caravaggio) pa slikarja M. M. da Caravaggia. Drami je v angleščino prevedel Tomaž Onič. Pri Potovanju v Rim je objavljena uprizoritvena verzija teksta ob krstni uprizoritvi (premiera je bila 9. oktobra 2009) v režiji Sebastijana Horvata v Drami SNG Maribor, pri Giordanu Brunu je prav tako objavljena uprizoritvena verzija (premiera je bila 9. septembra 1998) v režiji Marije Millas v Drami SNG Maribor. Knjiga je leta 2012 izšla v elektronski, leta 2016 pa tudi v tiskani obliki.

Misterijsko gledališče

Knjiga MISTERIJSKO GLEDALIŠČE vsebuje dve gledališki enodejanki: Egipčanska vrata (Egipčanski misterij) in Orfejeva vrnitev (Stopinje v zraku), ki sta nastali okrog leta 2010. Čeprav sta besedili tematsko in strukturno precej različni, vseeno tvorita celoto celovečerne drame. Egipčanska vrata predstavljajo avtorjevo priredbo scenarija Egipčanske knjige mrtvih, ki je bil objavljen v njegovi knjigi Prebujanje v svetlobo leta 2002, kot radijska igra pa istega leta predstavljen na Radiu Maribor. Staroegipčanska mistika in mitologija sta v novi verziji podani na način, ki je blizu današnjemu gledalcu (brez egipčanskih arheoloških dodatkov). Dogajanje je osredotočeno na iniciacijski obred, povezan z odkrivanjem skrivnosti smrti in nesmrtnosti (prerojevanja). Inicianta (v prvotni verziji je bil to pokojnik Ani) vodijo skozi telesne in duhovne preizkušnje staroegipčanski bogovi po mitološko-obrednih obrazcih. Druga enodejanka, Orfejeva vrnitev, je napisana po motivih grškega mita o Orfeju in Evridiki ter bogu podzemlja, Hadu (Plutonu). Dogajanje je osredotočeno na čas Orfejevega žalovanja za umrlo Evridiko, na njegovo pot v podzemlje, kjer najde Evridiko, in njuno skupno vračanje od tam (oživljanje iz okovov žalosti in smrti s pomočjo ljubezni in zaupanja). Orfej (umetnik in ljubimec) se mora soočiti s prividi mnogih žensk, po katerih hrepeni (ponazarjajo jih podobe žensk in angelov Leonarda da Vincija) in jih demistificirati. Besedilo je kombinacija misterijskega (mističnega) in dramskega gledališča. Knjigi sta dodana dva avtorjeva avtobiografska eseja: Moje odraščanje ob dramah in »Spominjam se …, pisal sem drame«.

Polja igre, polja sanj

Elektronska knjiga POLJA IGRE, POLJA SANJ s podnaslovom Delovni zapiski umetniškega vodje Drame SNG Maribor (2007–2013) predstavlja dokumentarno gradivo, strokovne članke in esejistične zapise iz obdobja avtorjevega drugega mandata umetniškega direktorja mariborske Drame. Knjigo sestavljajo trije deli. Prvi del vsebuje glavno esejistično-strokovno besedilo knjige, Polja igre, polja sanj, ki se začne s trditvijo, da je gledališka umetnost povezana s svetom sanj, nadaljuje z razpravo o smislu in namenu dramskega gledališča danes, zaključi pa s pregledom premier in drugih dogodkov ter umetniških sodelavcev v repertoarnem obdobju Drame SNG Maribor od februarja 2007 do maja 2013. Dodani so zapisi, ki se ukvarjajo s snovanjem umetniške vizije in načrtovanjem repertoarja (uvodniki k programu posameznih sezon, zaključna programska poročila po koledarskih letih) in članki o pomenu dramskega gledališča v današnjem svetu. Drugi del knjige sestavlja dokumentacija 45 uprizoritev avtorjevega umetniško-vodstvenega obdobja (popisi umetniških zasedb in tri do štiri barvne fotografije posamezne uprizoritve). Tretji del knjige prinaša avtorjevo pedagoško-organizacijsko delo v času ustanavljanja Akademije za umetnosti (Gledališki oddelek) na Univerzi v Mariboru (2005–2009) in njegovo zgodovinsko-raziskovalno delo o mariborskem gledališču (repertoar SNG Maribor od leta 1919 dalje, monografija ob devetdesetletnici SNG leta 2009 …).

Gledališče kot stvarnost in iluzija

Vsebinski opis knjige se nahaja pod tiskano izdajo. Sicer pa ima knjiga dodano obsežno slikovno gradivo.

Gledališče kot stvarnost in iluzija

Knjigo GLEDALIŠČE KOT STVARNOST IN ILUZIJA sestavljajo esejistični zapisi in študije s področij gledališke zgodovine in teorije, dramaturgije uprizoritev in analize dramatike, ki so nastajali v prvih dvajsetih letih avtorjevega dela v SNG Maribor (1983–2003), kjer je deloval kot hišni dramaturg in umetniški vodja. V uvodu h knjigi razloži funkcijo in področje delovanja gledališkega dramaturga ter svoje izkušnje pri tem. Sledi obsežen pregledni članek o osemdesetletni zgodovini mariborske Drame V vrtincu nasprotij (1919–1999). Z zgodovino svetovnega gledališča se ukvarjajo predavanja Poglavja iz zgodovine dramske igre in režije v Dramskem studiu Maribor v letih 1986–1989 (prvič objavljena v avtorjevi knjigi Umetnost igre) ter več zapisov o avantgardnih gledaliških tokovih v šestdesetih letih in gledališkem postmodernizmu v osemdesetih letih 20. stoletja. Sledi teoretični tekst o novodobnem konceptu dramaturgije Teorija kaosa in možnosti dramaturgije, razprava o gledališki estetiki Tomaža Pandurja, Gledališče mita in obreda, antropološko-zgodovinske razlage izvorov gledališke umetnosti v kontekstu staroegičanskega misterijskega gledališča … Zajeten del knjige predstavljajo interpretacije dramskih tekstov in njihovih avtorjev od visoke klasike (Goethejev Faust, Čehova Tri sestre …) do radikalne sodobne dramatike krvi in sperme (Ravenhillov Shopping and Fucking). Knjigo zaključujejo avtorjevi osebni gledališki spomini od prvih gledaliških začetkov (1975–1999) Omnia mea mecum porto.

Prebujanje v svetlobo (Egipčanski misterij)

Zgoščenka PREBUJANJE V SVETLOBO je zvočni posnetek radijske igre oz. igrane radiofonske meditacije, ki je nastala po avtorjevi knjigi Prebujanje v svetlobo (Egipčanska knjiga mrtvih) leta 2002. Gre za skrajšano in prirejeno prvotno verzijo gledališkega scenarija (deset let kasneje (2012) jo je avtor objavil v knjigi Misterijsko gledališče pod naslovom Egipčanska vrata). Posnetek radijske igre je nastal na Radiu Maribor, premierno je bil predvajan 24. septembra 2002. Kot glasovi so nastopali igralci mariborske Drame: Peter Ternovšek (Ani), Kristijan Ostanek (Tot), Mirjana Šajinović (Izida), Maja Gal Štromar (Neftida) in Irena Varga (Boginja ur). Tekst je zrežiral avtor sam, glasbo in zvok je oblikoval skladatelj Mitja Reichenberg.

Feniksov let

Knjiga FENIKSOV LET vsebuje dramske tekste in scenarije, ki so nastali med letoma 1988–1995. Poleg dotlej že objavljen dram, Potovanje v Rim, Aneks in Tugomer, so vanjo vključeni: scenarij za televizijsko nadaljevanko Vonj črnih vrtnic, scenarij za film Feniksov let ter drama Giordano Bruno. Ob tekstih so objavljene opombe o nastanku besedil in prvih uprizoritvah. Izbrane drame in scenariji predstavljajo osrednji del avtorjevega umetniškega pisanja za gledališče, film in televizijo. Drama Giordano Bruno obravnava življenje in delo velikega renesančnega filozofa Giordana Bruna, ki ga je rimska papeška inkvizicija zaradi njegovih knjig in idej živega sežgala na grmadi v Rimu leta 1600. Drama ima dva dela. Prvi del (Sveti ogenj) poteka v dramatikovi podstrešni delovni sobi v avtorjevi sodobnosti oz. v začetku devetdesetih let 20. stoletja, ko se muči s pisanjem drame o Brunu, in ga neke noči obišče Brunov duh, ter z njim začne razpravo, zakaj drame o Giordanu Brunu ni mogoče napisati do konca. Drugi del (Posvečeno žrtvam inkvizicije) poteka v noči pred Brunovo usmrtitvijo v ječi v Angelskem gradu v Rimu, kjer ga obišče njegov inkvizitor, kardinal Roberto Bellarmino, ter mu ponudi rešitev s pobegom, vendar ga Bruno zavrne. Scenarij televizijske nadaljevanke Vonj črnih vrtnic je kriminalka v petih delih, napisana leta 1991. Osrednji lik je mladi petkratni morilec, katerega zločin uspejo razkriti šele po sedmih letih. Paralelno z morilčevo zgodbo potekajo druge zgodbe, predvsem intimna zgodba glavnega inšpektorja. Scenarij prikazuje svet umorov, nasilja, črne magije … Dogajanje je postavljeno v šestdeseta in sedemdeseta leta 20. stoletja v Maribor in okolico. Filmski scenarij Feniksov let, napisan leta 1994, temelji na mitu o feniksu, čudežni ptici, ki nikoli ne umre, saj se vedno znova prerodi, ter na reinkarnacijskih zgodbah oz. spominih mladega arhitekta Andreja, ki živi v Mariboru danes oz. v začetku devetdesetih let 20. stoletja, a je v tem mestu že živel v času pregona Judov v 15. stoletju (Izakova zgodba) in ob Hitlerjevi nacistični okupaciji mesta (Thomasova zgodba). Andreja vodi v prejšnja življenja in mu razlaga delovanje zakona karme regresoterapevtka Josipina med seanso reinkarnacijske regresije. Scenarij ima veliko skupnega z zgodbo o Lucy Bell (objavljeno v avtorjevi knjigi Lotosov cvet leta 2011). Vsebinske oznake dram Potovanje v Rim, Aneks in Tugomer so podane pri drugih knjižnih izdajah.

Tugomer ali Tisti, ki meri žalost

Knjiga TUGOMER ALI TISTI, KI MERI ŽALOST vsebuje dramski tekst (dramsko balado), ki je bil krstno izveden v Ljubljani v Mestnem gledališču ljubljanskem, 17. oktobra 1991, v režiji Mire Erceg. Besedilo je nastalo kot predelava že obstoječih dram o Tugomeru, ki sta ju v 19. stoletju napisala Josip Jurčič in Fran Levstik, zato ju je avtor njima tudi posvetil, vendar pa v končni obliki s predhodnima tekstoma nima kaj dosti skupnega. Dogajanje poteka v zgodnjem srednjem veku v Srednji Evropi. Čeprav se avtor naslanja na zgodovinske vire, iz katerih je črpal Josip Jurčič, se drama odvija v le simbolno določenem okolju. Zgodba se začne v času, ko Frankovska zveza držav začne razpadati, saj kneževine hočejo samostojnost. Kralj poveri grofu Geronu, da z vojsko zaduši upore in v državi vzpostavi red. Glavni spopad poteka med Geronom in vodjem Karantancev, Tugomerom, ki ga v vojno z njim žene tudi osebno maščevanje. Drama je napisana v stilu krvavih renesančnih tragedij s primesmi postmodernistične dramaturgije in elementi mistike. Je natančna analiza zla, psihopatskih (zločinskih) osebnosti in vojnega nasilja. Sicer pa nosi močno pacifistično sporočilo, glas miru, odpuščanja in sprave, ki ga ob koncu drame, ko so vsi moški junaki državljanske vojne mrtvi, izrekajo ženski liki. Besedilo drame je bilo napisano leta 1990, leto dni pred razpadom Jugoslavije, zato velja za »umetniško prerokbo« brutalnih vojn, ki so izbruhnile na Balkanu leta 1991. Knjigi so dodane štiri recenzije drame (Primož Vresnik: Svojeglavo dramsko pero Vilija Ravnjaka, Tomaž Toporišič: Tugomerjeve metamorfoze, Bojana Kunst: Zgodba o neravnovesju sveta ali Tisti, ki meri žalost, Dragica Korade: Tisti, ki meri žalost).

Umetnost igre

Knjiga UMETNOST IGRE zajema zgodovinsko-teoretske gledališke eseje iz druge polovice osemdesetih in začetka devetdesetih let 20. stoletja, avtorjevega najplodnejšega gledališko-pisateljskega obdobja, v katerem se je izoblikoval kot dramatik in gledališki teoretik ter kot dramaturg in umetniški vodja gledališča. Knjigo uvaja predgovor Jureta Gantarja, Atomska teatrologija Vilija Ravnjaka, ki umešča avtorjevo teoretsko delo v širši kontekst mišljenja o gledališču in svetu. Eseji so pisani z mladostno zagnanostjo, polni novih, za takratni čas prevratnih idej in domislekov. Prvi tekst Iluzionistično zrcalo se ukvarja s filozofsko antropologijo igre, tako gledališke (umetniške) igre kot igre v drugih okoliščinah življenja. Igro v izhodišču utemelji kot metafizični pojav oz. temelj sveta. Podrobno se posveti vprašanju igralske identifikacije in katarze ter odnosu med dogajanjem na odru in doživljanjem gledalcev v dvorani. Piše o povezavi gledališke arhitekture in dramske (literarne) forme ter odrskega (režijskega) izraza. Tekst Zgodovina gledališke igre je povzetek avtorjevih predavanj v Dramskem studiu v Mariboru (1986–1989). Zgodovino gledališča in igre razdeli v predestetsko, estetsko in postestetsko stopnjo. Gledališče obravnava skozi optiko dramske igre, režije, scenografije …, vključujoč tako evropsko kot neevropska gledališča. V eseju Slovenci in gledališče piše o sociologiji in psihologiji gledališča z vidika slovenske gledališke zgodovine in splošnih značilnosti nacionalnega značaja. Zadnji esej, Drama kot mandala, se začne z opisom ustvarjalnega postopka pisanja drame, kar primerja z ustvarjanjem mandale (psihoenergetskega univerzuma). V nadaljevanju razvije izvirno teorijo new age dramaturgije s pomočjo pojmov relativnostne in kvantne teorije (sinhrona dramska forma, nelinearna asociativna dramaturgija, gledališče v krogli …).

Mariborski gledališki nemiri

Knjiga MARIBORSKI GLEDALIŠKI NEMIRI, ki jo sestavlja izbor avtorjevih člankov, intervjujev in esejev med leti 1985–1989, je predvsem dokument prvega obdobja njegovega umetniškega vodenja mariborske Drame. Začetno besedilo knjige je programski manifest za reformo mariborske Drame iz leta 1985, »Eppur si muove«, ki je v SNG Maribor sprožil gledališko revolucijo. Sledijo teksti, ki prikazujejo odzive in polemike ob prevratnih dogodkih, zlasti v času »gledališke vojne« v letih 1987 in 1988 ter dva velika intervjuja (v beograjski reviji Mladost in v mariborski Katedri). Zajeten del knjige je posvečen teoriji gledališča, predvsem gledališkemu postmodernizmu (Umetnost kot živo in spreminjajoče se bitje, Umetnost kot stičišče nasprotij, Vrnitev v estetski krog …). Ob tem je objavljena polemična razprava Estetika vaje političnega gledališča o v osemdesetih letih 20. stoletja dominantnem političnem gledališču, prisotnem predvsem v programu Slovenskega mladinskega gledališča v Ljubljani. Knjigo zaključuje esej iz leta 1986 o teoriji umetnosti in filozofiji življenja, Teorija paradoksa, ki predstavlja avtorjev zgodnje mladostni osebni življenjski in umetniški kredo.

Potovanje v Rim, Aneks

Knjiga POTOVANJE V RIM, ANEKS predstavlja prvo knjižno objavo avtorjevih dram, nastalih v letih 1988 in 1989. Potovanje v Rim na večplasten način prikazuje življenje in delo baročnega slikarja Michelangela Merisija da Caravaggia (1571–1610). Dogaja se v Rimu in Neaplju v času slikarjevega življenja ter v avtorjevi sodobnosti (druga polovica osemdesetih let 20. stoletja). Pripoved temelji na kombinaciji ljubezenskih zgodb, politike, vojnega nasilja, religije, mitologije in umetnosti. V njej nastopajo umetniki, prostitutke, generali, kardinali, mitološka bitja … Osrednja zgodba se nanaša na ljubezensko razmerje med Caravaggiom in njegovim mladim modelom oz. ljubimcem, Ranucciom Tommasonijem, ki ga slikar med mečevanjem smrtno rani. Druga ljubezenska zgodba poteka med generalom in vojaškim poveljnikom Holefernom ter njegovo spremljevalko Phyillis, kurtizano in Caravaggievo prijateljico. Tretji splet zgodb se dogaja v Totojevem nočnem klubu … Avtor prikazuje svet, ki je razpet med zaslepljujočo čutnostjo, divjimi strastmi, vzvišeno lepoto in kozmično duhovnostjo, zgrajen na način postmodernistične dramaturgije (odprte dramske forme), kjer se različni zgodovinski časi in prostori med seboj prelivajo, Caravaggiove slike pa se iz umetnosti spreminjajo v realnost in obratno. Drugi tekst v knjigi je Aneks, podnaslovljen kot Komična fantazija (fantazijska komedija). Gre za dodatek (aneks) drame Potovanje v Rim, saj se nanjo neposredno navezuje prek Totojevega kabaretnega gledališča, ki se v Aneksu spremeni v Erosovo gledališče in Fortunin hram. Glavni lik je Eros, grški biseksualni bog, ki se zapleta v različna ljubezenska in druga razmerja z osebami iz sveta grško-rimske mitologije (Amor, Psiha, Alkestis, Admet, Venera, Narcis …) ali iz avtorjeve sodobnosti, od koder prihajata realistični osebi, Viljem in Daniel, ki se morata po vsakokratni smrti znova vrniti v življenje. Časi in prostori ter dogodki se med seboj prepletajo, dramske osebe pa menjujejo spolno in ostale identitete. Dogajanje poteka v ozračju brezskrbne sproščenosti in igrivosti (življenje je igra). Zaključek teksta prikaže praizvor boga Erosa (mit o androgini naravi pračloveka). Dramam sta dodani dve spremni besedi: Jureta Gantarja Pred odprtimi vrati in Vesne Jurca Potovanje v Zeitgeist.